Mladost in umetniška izobrazba
Joseph Plaskett se je rodil 12. julija 1918 v New Westminsterju v Britanski Kolumbiji kot sin anglikanske duhovne osebe. Njegova zgodnja pot je bila zelo odmaknjena od umetniške ateljeja. Sprva je študiral zgodovino, disciplino, ki ga je vodila v šestletno kariero šolskega učitelja. Ta obdobje formalnega poučevanja je bilo le odstopilo, preden se je leta 1944 razvilo njegovo pravo poklicno zanimanje. V umetnost ni le slučajno zapadel; z močnim namerom je iskal tehnične temelje, ki so bili nujni, da bi svojo pozno razvijo strast spremenil v profesionalno umetniško prakso.
Njegova formalna izobrazba se je začela na Emily Carr univerzi za umetnost in oblikovanje. To ni bila samotna potovanje v neznano. Nadaljeval je na umetniški šoli v Banff, kjer je njegov razvoj oblikovala prisotnost A.Y. Jacksona. Študij pod takim mentorjem mu je zagotovil tehnično rigoroznost, ki bo kasneje opredelila njegovo celotno umetniško delo. Do leta 1945 se je že vključil v Društvo umetnikov Britanske Kolumbije, kar je signaliziralo njegov prehod iz zgodovinarja v ustvarjalca vizualne umetnosti.
Študije v Severni Ameriki in Evropi
Tehnični razvoj umetnika Joseph Plaskett je oblikovala serija namernih, visokoestavističnih akademskih prepon na dveh kontinentih. Leta 1946 je Lawren Harris podel svojo prvo štipenijo Emily Carr, kar mu je omogočilo prehod na študij v Združene Amerike. Ta pot ga je vodila v umetniško šolo v San Franciscu, kjer se je njegova formalna izobrazba razvila dlje od prvotnih temelj, ustanovljenih v Kanadi. Do leta 1947 se je njegova pozornost premaknila v vplivna pedagoška središča, kot sta New York in Provincetown, kjer je študiral pod mentorstvom, ki ga je imel Hans Hofmann. To obdobje je bilo ključno za izpopolnjenje njegovega razumevanja forme in prostora, preden je svojo pozornost usmeril proti evropski tradiciji.
Selitev v Evropo je predstavljala odločilen prelom v njegovi profesionalni poti. Med letoma 1949 in 1951 je študiral v Parizu pod vodstvom, ki ga je imel Fernand Léger, kar je bil čas, ki se je časovensko sodeloval z njegovo končnim odločitvijo za odklon od abstrakcije. Njegov tehnični repertoar se je še dodatno razširil leta 1953, ko je v Parizu, s podporo štipanja kanadske vlade za študij v tujini, začel raziskovati akvatinto in gravirance pod mentorstvom, ki ga je imel Stanley William Hayter. Po tem rigoroznem uspološevanju v grafiki je sledil obdobje študija na šoli Slade v Londonu od leta 1951 do 1952, ki ga je financal štipec Britanskega sveta kulture. Te leta študija so mu zagotovila strukturno disciplino, ki bo kasneje definirala njegovo umetniško delo.
Življenje in delo v Parizu
Pariz je predstavljal ključno okolje za Plaskettovo zrelo umetniško identiteto. Po letih študija pod vodstvom različnih mentorjev je sprejel odločilno potezo in odklonil abstrakciji, da bi se vంక
Tehnika in umetniški slog
Tehnični repertoar umetnika Joseph Plaskett je opredil odločen prehod iz abstrakcije v smeri romantiziranega impressionizma. Svojo najbolj globoko izraženo umetniško identiteto je našel v motivih stille life in cvetja, kjer je z uporabo olj in pastelnih barv uspešno zajel neposredno prisotnost svojega okolja. Njegovo delo v Parizu je bilo posebej plodno v mediju pastelnih barv, kjer je razvil specifično občutljivost za svetlobo in obliko, ki je postavila temelje njegove zrele umetnost.
Umetnikova obvladljivost črt in tekstur se je razvijala langt zunaj samih potebni. Popolnoma je ovladal mečico in gravir, tehniki, ki zahtevata strogo in disciplinirano podejavo k kompoziciji. Ta vsestranskost mu je omogočila, da je brez težav krožil med fluidnimi, atmosferskimi lastnostmi svojih pastelnih del in preciznimi, strukturnimi zahtevami grafične umetnosti. Njegova ustvarjalnost ni bila omejena na eno metodo; med spontanostjo skiciranja in nadzorovano uporabo oljnih barv je tekel z nepretrženim umetniškim zanosom.
Profesionalne vloge in članstva
Plaskettova kariera je bila tesno prepletena z institucionalnim vklučevanjem in vodstvenimi vlogami znotraj kanadske umetnosti. Leta 1945 se je pridružil Družbi umetnikov Britanske Columbia (B. C. Society of Artists), kar je predstavljalo njegov zgodnji vstop v strokovno umetniško skupnost. Njegove administrativne sposobnosti so bile prepoznavne tudi, ko je med letoma 1947 in 1949 deloval kot direktor umetnostne šole v Winnipegu. To obdobje vodstva se je zgodilo v ključnem, oblikovalnem obdobju za kanadsko umetnostno izobraževanje.
Njegov položaj v nacionalnem umetnostnem okolju je bil utrjen z članstvom v več prestižnih organizacijah. Bil je član Kanadske skupine slikarjev (Canadian Group of Painters) in je imel položaj v Kralični kanadski akademiji umetnosti. Te povezave so ga postavile v sam srgce formalnih umetnostnih struktur države. Njegov profesionalni status je bil dodatno potrjen leta 2000, ko je bil za svoj prispevek k vizualni umetnosti imenovan za častnika Reda Kanade.
Pozne leta in smrt
Leto 2000 je za umetnika Joseph Plaskett označilo pomembno prelomnico. Bil je imenovan za častnika Reda Kanade, kar je bilo priznanje za njegove dolgoletne prispevki k vizualni umetnosti. Po tem prehodnem trenutku in tem honorarju se je preselil iz dinamičnega, mestnega okolja Pariza v mirno angleško podeželje, kjer se je naselio v hrastovju v Suffolk, v Engleski.
Svoje zadnje leta je preživljal v tišini doma The Cedars, ki je bil njegovo zatočišče na podeželju. V umetniški skupnosti je ostal aktiven in prisrčen vse do trenutka, ko se je njegovo zdravje zaradi demence slabšalo. Joseph Plaskett je umrl 21. septembra 2014 v tveganju za starost, v age 96 let. Njegova smrt je označila konec izjemne kariere, ki je obsegala več kot sedem desetletij profesionalnega slikarstva.
Dediščina in Fond Joseph Plaskett
Plaskettov vpliv se razprostira daleč 넘어 njegove lastne platna, kar je mogoče opaziti skozi institucionalno podporo, ki jo je ustanovil za druge umetnike. Leta 2004 je ustanovil Fond Joseph Plaskett, katerega namen je zagotavljanje šporskih sredstev kanadskim umetnikom. Ta iniciativa je bila neposreden odziv na izjemne priložnosti, ki jih je prejel skozi svojo kariero, predvsem zahvaljujoč šporskemu sredstvu Emily Carr, ki mu je omogočilo študij v ZDA. Njegova predanost naslednji generaciji slikarjev ostaja oprijemljiv del kanadske umetnosti.
Najpomembnejji dosežek tega sklada je nagrada Joseph Plaskett za slikarstvo. Ta dvomerni nagrada kanadske umetnosti, znana tudi kot The Plaskett, podeljuje 65.000 dolarjev nedavnim ali trenutnim kanadskim študentom magistrskega stopnje (MFA), ki se specializirajo za slikarstvo. Nagrada je zasnovana tako, da podpira zrelim študentom pri njihovem strežečem potovanju in umetniškem razvoju v Evropi, kar neposredno odraža izobraževalno pot, ki jo je Plaskett sam prehodil. Deluje kot močan finančni katalizator za vzpostavljanje novih umetniških talentov.
Njegovo ime pa ostaja povezano tudi s fizičnimi prostori v mestu njegovega rojstva. Galerija Plaskett v kazališču Massey v New Westminsteru je bila poimenovana po njem, kar zagotavlja, da njegova povezanost z Britansko Kolumbijo ostaja vidna. Njegova dediščina se ne skriva le v muzejskih zbirkah, temveč v neprekinjeni finančni in strukturni podpori, ki jo je zapustil kanadski slikarstvi.
Kje si danes lahko ogledate njegova dela
Plaskettova prisotnost v kanadskih institucionalnih zbirkah je obsežna in geografsko razprosteta po celotni državi. Njegove slike so del dragocenih hramov umetnosti, kot sta Narodna galerija Kanade in Umetnostna galerija Ontarija, kar zagotavlja, da njegov vizualni jezik ostaja ključni del nacionalnega kanona. Na zahodu Kanade je njegovo umetniško delo zastopano v Umetnostni galeriji v Vancouverju in Umetnostni galeriji Greater Victorije. Te zbirke podpirajo dokaz o širini njegovega vpliva, ki se razprostira skozi glavna mestna središča države.
Širina njegove institucionalne prisotnosti sega vse od pradij in do obal Atlantika. Samostojni zbiratelji in strokovnjaki lahko njegove umetniške rezultate najdejo v Umetnostni galeriji v Winnipeggu in v Muzeju Glenbow. Poleg tega je njegovo del del kolekcije v Umetnostni galeriji Beaverbrook. Te specifične lokacije ponujajo nujen kontekst za razumevanje njegove umetniške transformacije – od začetnih eksperimentov z abstrakcijo do zrelitega, romantiziranega impressionizma, ki je zaznamal njegove pozne leta.
