Summer

Z early life, družina in izobraževanje

Jasper Johns se je rodil 15. maja 1930 v Augusti v Georgiji. Njegov starševski zakon se je končal z razvodo, ko je bil še zelo mlad, kar je vodilo do njegovega odrajanja v Južni Karolini. Velik del svojega otroštva je preživel v Allendaleju v Južni Karolini, kjer je imel bivališče pri svojih dedekov in babicah. Pozneje je preživljal čas z materjo in očetom, nato pa je končno živel pri svoji teti Gladys ob jezeru Murray. S prvočrtanjem je začel že v tretjih letih življenja. Ko je stopil v srednjo šolo, je bil že popolnoma osredotočen na svoj umetniški zanik, kar je zaznamalo njegovo pot do končnice razreda leta 1947 na srednji šoli Edmunds v Sumterju v Južni Karolini.

Njegov formalni izobraževalni proces se je začel na jugu. Tri semestra je študiral na Univerzi Južne Karoline v Columbiji. Po odhodu iz univerze se je leta 1949 preselil v New York. Tam se je vpisal na šolo oblikovanja Parsons, da bi nadaljeval svoje študije. V teh oblikovalnih letih je opravljal različna začetniška dela, vključno z službo prodajalca v knjižnici, preden je njegovo potovanje prekinila vojaška služba.

Vojak in povratnik v New York

Potek njegovih zgodnjih let je v letu 1951 prekinila mobilizacija v Armado Združenih držav med korejsko vojno. Ta obdobje vojaške službe ga je odmaknilo od umetniških šol vzhodnega obala in ga postavilo v dva zelo različna okolja. Delal je na vojaškem postišču Fort Jackson v Južni Karolini, preden je bil premeščen v Sendaj na Japono. Te leta vojaške dolžnosti so mu omogočila distanco od cveteče umetnostne scene, ki jo je že začel raziskovati v New Yorku.

Do poletja leta 1953 se je vrnilo v New York. Mesto je bilo prostor prehodov, on pa je našel zaposlitev v knjigarni Marboro Books. Ta obdobje zaposlitve mu je omogočilo, da se je ponovno vključil v urbanosno okolje in se premikalo skozi družbene in umetnostne plasti mesta. Prav v teh mesecih po končani službi je začel vzpostavljati povezave, ki bodo oblikovale njegovo poznejšo prakso, ko je delal skupaj z drugimi v mestnih loftih in studiotih.

Srečanje nove vizualne govorice

Do leta 1954 se je v načinu obravnavanja predmetov na platnu zgodil temeljit premik. Namesto spontanih, gestualnih sledi, ki so definiral to dobo, se je pojavil usmerjenost proti stvarim, ki jih um že pozna. To je pomenilo uporabo simbolov, ki niso zahtevali nobenega pojasnjevanja: zastav, zemljevidov, ciljnikov, črk in številk. Niso to bile ilustracije specifičnih dogodkov, temveč prepoznavne oblike, uporabljene za raziskovanje načina, kako zazivamo pomen. Delo je postalo način razprave o samem činu opazovanja, kjer je prihajalo v igro tisto, kar je nam znano, da bi postavilo vprašanja o naravi reprezentacije.

Ta pristop mu je pomagal vzpostaviti položaj osredne figure v razvoju ameriške povojne umetnosti. Njegova prva samostojna razstava je potekala leta 1958 v galeriji Leo Castelli, kjer so ti vsakdanji simboli prvi srečali širšo javnost. Slike se niso poskušale pobegniti iz sveta skozi abstrakcijo; namesto tega so svet prinesle v studio skozi te tihe, ponavljajoče se motive. Z odločnim odločevanjem za odklub potrebe po naraciji se je osredje premaknilo na površino in način, na katerem simbol deluje kot vizualni kod.

Tehnika in umetniški slog

Površina Johnsove slike deluje pogosto težko in plastno. Pogosto je uporabljal enkavstiko, proces, kjer se pigment meša s vročim voskom, da se ustvari debela, teksturirana plast. Ta metoda omogoča fizično globino, ki se nasesti na platno, v to vosek pa včasih neposredno vključuje tudi kolaž in tisk iz časopisov. Te plasti ne izražajo spontanega, hitrega gesta; namesto tega delo prikazuje občutek zavestne kontrole. Vsaka markacija in vsaka oblika se zdi postavljena z jasnim namenom, kar predstavlja odklon od nerednih, čustvenih kapljic, ki smo jih videli v drugih slogih sredine stoletja. Johns je raje izbral bolj preudarjen pristop k načinu, kako je slika konstruirana.

Zdi se, da se njegova roka izrazi na številnih različnih načinov. Premikali so se med težko teksturo enkavstike in natančne, ostre linije grafične umetnosti. Njegovo delo je obvzelo litografijo, sito tiskanje, etsing in akvatinto. Te metode so mu omogočale ponavljanje določenih oblik in simbolov z različnimi teksturami. Pogosto je uporabljal iste motive – številke, črke ali zemljevide – da bi opazil, kako se ti spreminjajo, ko se spremeni način njihovega nanašanja. Njegovo del razkriva proces, v katerem gledalec prepozna obliko in kako se ta prepoznavanje spreminja, ko je površina plastvita ali razdrobljena.

• Target (1958)
• White Flag (1955)
• Colored alphabet (okoli 1959)
• False Start (1959)
• Perilous Night (1982)

Ključna dela in ikonografski motivi

Njegovo delo se pogosto vrti okoli stvari, ki jih um že pozna. Sredi leta 1950-ih je slika Flag (1954–55) uporabila kolaž z zvezdami in črtami, kjer je složenica časopičnega papirja in pigmenta ustvarila globino. Ta pristop je znani simbol spremenil v teksturno površino iz voska in papirja. Vizualna podoba se je nato premaknila od teh velikih, ploščih simbolov vmešano v bolj koncentrirane oblike. Sledila je serija tarč, kjer je uporaba središčne točke služila kot vprašanje o tem, kako gledalec perceives preprosto obliko. Ena od teh del, Target with Four Faces (1958), je v rdeče polje vključila obraze, s čimer je skozi njihovo ponavljajoče se, brezizrazno razporeditev ustvarila občutek nelagodja.

Fokus na prepoznavne predmete se je nadaljeval tudi v 1960-ih. Delo iz leta 1961, Map, je uporabilo fragmentirane prikaze Združenih držav za raziskovanje geografije in identitete. To obdobje je prineslo tudi prehod v tridimenzionalne oblike, ki so imitirale vsakdanje predmete. Leta 1960 je nastala serija Painted Bronze (Beer Cans). Te skulpture so bile ulite v bron, a so bile naslikane tako, da so izgledale popolnoma kot običajni predmeti, ki so jih predstavljale, s čimer so zamagile razliko med resničnim predmetom in naslikanim.

• White Flag (1955)
• Three Flags (1958)
• False Start (1959)
• Colored Alphabet (okoli 1959)

Krog vplutnih sodelavcev

V loftih Manhattana je vzdušje bilo predelno nasičeno z shared idejami in tiho trenjem bližine. Jasper Johns je imel s Robertom Rauschenbergom sosede v stanovanju, kar je bila somehow romantična in umetniška zveza, ki je trajala do leta 1961. Dneve so preživljali pri oblikovanju izložbenskih oken za trgovine, kot sta Tiffany in Bonwit Teller, kjer so delali drug ob drugem, da bi vsakdanji, banalni predmeti preobrazili v nekaj popolnoma novega. Ta tesna bližina je pomenila, da je njuno delo nenehno vodilo dialog, nenehno izmenjavo misli in vizualnih eksperimentov, ki so pomagali določiti nov smerni pot ameriške umetnosti.

Ta krog vplutnih sodelavcev se je širil tudi v področja zvoka in gibanja. Jasper Johns je bil tesen prijatelj s kompozitorjem Johnom Cagejem in koreografom Mercejem Cunninghamom. Te povezave so v njegovo razmišljanje vnesle povsem drugačen ritam, globoko zakorenjen v avantgardu. Premikal se je skozi pokrajino, kjer so bile meje med različnimi disciplinami preprosto, pod vplivom načina, kako sta Cage in Cunningham obravnavala strukturo in naključnost. V ozadju so se šele odzvejavale tudi ideje Marcela Duchampa, ki so mu nudile okvir za zastavljanje vprašanj o sami naravi tega, kaj lahko predmet predstavlja, ko je postavljen znotraj umetniškega okvira.

Dediščina in trajna vpliv

Prehod od spontanih, gestualnih sledi abstraktnih ekspresionističnih gibanj k prepoznavni ikonografiji pop arta se je v veliki meri odvijal prav skozi njegove roke. S tem ko je vzel stvari, ki jih um že pozna — zastave, tarče in številke — in jih obravnaval kot predmete raziskovanja, je spremenil način, kako so umetniki pristopili k platnu. Ta usmeritev proti vsakdanjosti je pavedila pot za delo umetnikov, kot sta Andy Warhol in Roy Lichtenstein, ki so kasneje na teh idejah masovne kulture in predmeta gradili svoje umetniške vizije.

Njegova prisotnost v umetniškem svetu je bila zaznamovana s pomembnimi priznanji. Leta 1988 je prejel Zlati lev na beneška bienalu. Pozneje je leta 2011 prejel predsedniško medaljo svobode. Te počasti odražajo kariero, v kateri je neprestno spoznaval naravo reprezentacije in način, kako simboli delujejo v spreminjajoči se družbi.

• Flag (1954–55)
• Target (1958)
• Map (1961)
• Perilous Night (1982)

Kje si danes lahko ogledate njegova dela

Če želite njegove slike in skulpture doživeti v živo, je pot vam vodila v New York. Museum of Modern Art v svojih prostorih hrani več njegovih dragocenih del, medtem ko Whitney Museum of American Art in Metropolitan Museum of Art prav tako v svojih permanentnih zbirkah ohranjata njegovo umetniško dediščino. Te institucije ponujajo vpogled v različne faze njegovega umetniškega razvoja – od njegovih zgodnjih eksperimentov z enkavstiko do poznejših raziskav, ki se osredotočajo na prostor umetniškega studia.

Njegova prisotnost v umetnosti sega daleč čez meje Združenih držav. V Londonu Tate Modern vabi obiskovalce z dela, ki odražajo njegovo dolgoletno zanimanje za to, kako zaznavamo znane simbole. Obiskovanje teh objektov v tako različnih okoljih omogoča bližji vpogled v to, kako se njegova uporaba teksture in ponavljanja spreminja pod različnimi svetlobnimi pogoji.

• White Flag, 1955
• Target, 1958
• Map, 1961
• Perilous Night, 1982
• Dancers on a Plane, okoli leta 1964