Paying the Tithe

Mladost, družina in izobraževanje

Ary Johannes Lamme se je rodil 27. septembra 1812 v nizozemskem Dordrechtu. V svet umetnosti je vstopil kot del trdne družinske tradicije, saj je bil sin trgovca z umetnostjo Arnoldusa Lammeja in Johanne Catharine Andrée. Njegove zgodnje leta je oblikovala neposredna prisotnost očeta, ki mu je podelil prve lekcije o tem kmetstvu. Ta začetni obdobje študija pod očetovim vodstvom je postavilo temelje za njegovo kasnejšo tehnično znanje kot slikarja, klineka in litografa.

Ko je dosegel starost sedemnajstih let, je Ary Johannes Lamme zapustil znajome okolje Dordrechtu in se odpeljal v Pariz. Ta selitev je predstavljala ključno prelomnico v njegovem razvoju, saj ga je preusmerila iz zasebnih učinj iz očetovega doma v širši umetniški zrak Francije. V Parizu je pri svojih kuzerjih, Aryju in Hendriku Schefferju, poiskal dodatno usmerjanje. Študiranje v družinskem krogu v takem velikem umetniškem središču mu je omogočilo, da je izpilil svoj pristop k žanrskim scenam in zgodovinskim delom, ki so kasneje opredelila njegovo profesionalno življenje.

Kariera v Parizu in Rotterdamu

Med bivalenjem v Parizu je se Lamme začel uveljavljati kot samostojen slikar. Njegova pozornost, usmerjena v tihe detajle notranjih portretov, mu je prinesla izpostavljenost; leta 1845 je za svoja dela prejel zlato medaljo. Ta obdobje v Franciji mu je omogočilo, da je izpopolnil svoje tehnične veščine, preden se je vrnilo v svoje korenine v Nizozemski.

Leta 1847 se je pridružil očetu Arnoldusu v profesionalnem podvajanju za mesto Rotterdam. Skupaj sta bila naložena naloga, da ocenita zbirko slik, ki jo je mestu zapustil Frans Jacob Otto Boijmans. To delo je bilo ključno za lokalno umetnost, saj so te slike kasneje predstavljale temelj Museum Boijmans Van Beuningen. Njegova strokovnost pri teh zbirkah je vodila do njegove imenovanja za prvega direktora muzeja leta 1849.

Njegovo vodstvo v muzeju je trajalo vrsto let in oblikovalo zgodnje smeri ustanove. Sčasaj se je odgovornost direktorata prenosila na njegovega sina, Dirka Arieja Lammego, saj je družinska povezanost z museumom prešla v naslednjo generacijo.

Profesionalne vloge in čast

Poleg svojega dela kot slikar, klinek in litograf, se je Ary Johannes Lamme v umetnostnem svetu premikati tudi kot trgovec z umetnostjo in predan direktor muzeja. Njegova strokovnost pri žanrskih scenah in zgodovinskih delih je oblikovala njegovo profesionalno pot in ga vodila v administrativno srce institucij nizozemske umetnosti. Tesno je bil vključen v nastanek muzeja Fodor, kjer je svoje znanje prispeval k ustanovitvi te institucije. Njegova predanost muzeju se je nadaljevala tudi skozi njegovo delovanje kot častnega člana odbora.

Njegov administrativni in strokovni prispevek je prepoznala država. Leta 1863 je kralj Vilim III imenoval Ary Johannes Lamme za ridlerja v Redu hrastovega venca. V istem letu je svoj natančen in izrazit pogled namenil nalaganju kataloga zbirk v muzeju Fodor. Te vloge so odražale življenje, ki je bilo posvečeno ne le ustvarjanju umetnosti, temveč tudi organiziranju in ohranjanju umetnostnih vrednosti za prihajajoče generacije.

Pozne leta in smrt

Leta 1870 je Lamme odstopil s položaja vodje Muzeja Boijmans. Njegov odhod iz vsakodnevnega upravljanja ni pomenil popolnega odtoka od institucije, ki jo je pomagal oblikovati; namesto tega je bil imenovan za honorarnega direktora. Ta naslov mu je omogočil, da je ohranil tesno povezavo s muzejskimi zbirkami in življenjem muzeja, hkrati pa se je premiknil v bolj mirno obstojnost.

Sčasoma se je odzval na svoj prebavitev na posestvju, ki ga je kupil v Berg en Dal. Ta selitev je predstavljala prehod iz njegove aktivne poklicne življenjem v mestih v bolj mirno in ustaljeno okolje nizozemske podeželja. Svoje preostale leta je preživel v tem okolju, stran od administrativnih nalog Rotterdama.

Ary Johannes Lamme je umrl 25. februar 1900 v Berg en Dal na Nizozemskem. Ob smrti je imel 87 let. Za собой je pustil bogato dediščevo, ki obsegata vloge slikarja, klineka, litografa, trgovca z umetnostjo in muzejarja.